Kratak pregled slovenske literature: sa dodanim riečnikom za slovence

Front Cover
L. Gaj, 1863 - Slovenian literature - 102 pages
 

What people are saying - Write a review

We haven't found any reviews in the usual places.

Selected pages

Other editions - View all

Common terms and phrases

Popular passages

Page 85 - Prijazna smrt, predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; tje, kamor moč preganjavcev ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže...
Page 87 - Cujte bor, vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, grad vali se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, en junak za njim pritiska, udri, udri, mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, šest jih pade, kjer porine, kdo je mar?
Page 83 - Te videt', grji videti napake, je srcu rane vsekalo krvave; mladosti jasnost vender misli take si kmalo iz srca spodi in glave, gradove svitle zida si v oblake, zelene trate stavi si v pušave, povsod vesele lučice prižiga ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga. Ne zmisli, de dih...
Page 79 - Ak vihar drevi valove, beži v skale plašni trop, stresa votli glas bregove, grom maje nebeški strop. Kmalu sonce čisto seje, iz jezer stokrat blešči; star mecesen redi veje, vetru, zimi v bran stoji.
Page 85 - Prijazna smrt! predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta, tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; tje, kamor moč preganjovcov ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže, tje v posteljo postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, de glasni hrup nadlog ga ne predrami.
Page 37 - Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal ; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.
Page 89 - Kadar grob nemilo zine, Angelj čist na svetu mine, Kdo je mar? Ta pobožen korenine Je slovenski oratar. Bodi v tugi, bodi v šali, Zmir ponižno Boga hvali, Ter ne zabi rojstva nit, Skaz je njemu krasno lice, Uma, sprave, sle, pravice Zvezdojasen, čist osvit. Če zavist lizuna zvine, De zamerdne sin kertine: Kdo je mar? Zagromimo: Čast očine, Scer slovenski oratar!
Page 79 - Prid, zidar, se les učit !« Divja koza prosto skače, od muh daleč je goved, planšar z Mino po domače, lovec išče v snegu sled. Ak vihar drevi valove, zbegne v skale plašni trop, stresa votli glas bregove, giba grom nebeški strop. Jasno sonce kmal zaseje, iz jezer stokrat blešči, star mecesen redi veje, vetru, zimi v bran stoji.
Page 87 - KDO JE MAR? Vse doseže, kar mu drago, bodi slava, bodi blago; vse doseže sosed moj. Dlan doma mu ne odreče, gre na tuje, dobro steče. Njemu zlata kaplja znoj. Vidši tujče krasne čine, se zavzame iz daline — kdo je mar? Mi zapojmo: rodovine je slovenski oratar.
Page 94 - Ko sta za zemlje oblast borila zapad se in iztok." „Kar je visokiga um, Častitiga desna storila, Ptuje ostalo ti ni, slave deležnica si; Grom je slovenski krotil narode v jeziku latinskim, Černiga morja prestol tvojih junakov je bil, Pravda, Dioklecian, Belizar, so ti trojka sestrancov.

Bibliographic information