Ljubljanski zvon, Volume 5

Front Cover
Národna tiskarna, 1885 - Periodicals
Vol. for 1900 includes a separately numbered monthly supplement: Slovenska knjigarna.
 

What people are saying - Write a review

We haven't found any reviews in the usual places.

Other editions - View all

Common terms and phrases

Popular passages

Page 372 - Ugovori prihajajo od drugod — oh, jaz poznam naše razmere — vedite, dragi, naši krapi se boje ščuke in doktor Hrast bi bil taka ščuka med našimi poslanci. Od tod izvirajo tudi vsi ugovori! Oh, ubogi rod slovenski! Kadar si bomo malo oddahnili od pritiska trde nemške pete, tiščala nas bo pa svoja domača samoljubnost, lenoba in zavist in ona grozna domišljavost — češ saj ga ni boljšega od mene!
Page 158 - Junij, da trosi bogotajstvo, nevero in kaj še vem kaj, po svojih sijajnih in zato tem nevarnejših spisih; sladek strup imenuje se to. Da bi jaz branil in zagovarjal tega gospoda, tako nespameten nisem. Lepo bi me pogledal, ko bi se jaz predrznil ziniti besedo zanj.
Page 207 - ... glas povzdigniti in spustiti, zategniti in utegniti, razširiti in stisniti, naostriti in omehčati. Stoje za jaslicami je žvižgal, pa se je slišalo, kakor bi pele v hosti resnične ptice. Slavčka je z usti nemogoče oponašati. Jožek si je bil kupil lončeno ribniško piščalko. Vanjo je dejal malo vode pa je začel ščeketati, potem vleči in pojemati z glasom, naposled pa drobiti in gostoleti prav tako kakor živ slavec v tih pomladanski večer. Bil je taka glavica, da je pogodil nekoliko...
Page 479 - ... in govorili kakor jaz o staroklasični umetnosti in literaturi. Vendar zdi se mi, da so stari možje nekako bolj pametno sodili o tem, kaj je poglavitno, kaj postransko pri umetnem proizvodu; kaj je povedati, popisati ali pokazati treba in kaj se sme prepustiti poslušalcu ali gledalcu, naj si on sam stvar misli kakor mu drago. Zato se mi tudi ne zdi prav verjetno tisto, kar nam naš Prešeren pripoveduje o slikarju Apelu in o kritiku čevljarčku. Kdor ve, kako je grška umetnost nekako nalašč...
Page 364 - Navedena beseda meri na tisto ukovito, didaitično poezijo, katere res ne moremo smatrati za pravo. Kako se orje in seje, tudi kako se zvezde premičejo po nebu, tega ne uči poezija, v tako službo je siliti ne smemo. Ali neka služba je, za katero tudi ona ni preimenitna in pregosposka; sveta in visoka je ta služba, ona ne ponižuje nikogar, še povišuje in posvečuje slehernega, kdor se ji je posvetil. Pospeševati razvoj človeškega roda, dvigati ga iz prahu, čistiti in blažiti mu srce ter...
Page 286 - Hvaležni smo bili možu, ki nam je napravil tako uživanje, tako plemenito zabavo. Kako mož pozna življenje; vse prav tako je, a vendar tudi nekako drugače. Lepše ? Ne da bi dejal ; vse je nekako bolj prave besede ne najdemo, a čutimo vendar pravo. Skrivnost je ta: umetnikova roka nam je predočila življenje. Kar je sicer raztreseno, ločeno časoma in prostoroma, sestavila je in združila ta roka; to je malo naprej pomaknila, da se bolj vidi, ono, manj potrebno, izločila je celo ali pa potisnila...
Page 386 - Zlega čina pa ne ena kaplja v čašo nikdar ti ne kani toto! Prej ne nehaj vlivati v posodo, dokler polna ti ne bo do roba, dokler polna čisto ni do — groba! . , Truplo tvoje pač strohni v gomili, ali čaša tvojih del ostane! Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, s pitjem njenim bode se napajal — v delih svojih živel sam boš večno! . Knjiga sveta je pred njim odprta, a ne čita mi kalif korana, zre za starcem, ki čez prag odhaja, zre za njim, sam sebi si šepeče: »Ta utegne biti čaša...

Bibliographic information